www.cep.si

Perspectives

Logo perspectivesPerspectives represent an online platform, established by the Centre for European Perspectives and partners, for different authors and analysts to publish, present and disseminate their work. Perspectives publish different opinions, reviews, review papers, policy papers, practitioner papers, strategies and academic (scientific) papers.

The subject coverage of Perspectives covers the broad fields of international relations, foreign policy issues, diplomacy and international economy, but are not limited only to it.

The online platform enables authors to disseminate their work among the CEP network of think tanks and their research partner institutions. All authors and contributors are thus invited to submit their work at This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it., where all the received documents will be reviewed and commented before publishing by the editorial board:

dr. Gorazd Justinek
dr. Stanislav Raščan

Vojko Kuzma: Uzbekistan - novi vodja, stari režim, enaka geopolitika

V srednjeazijski geopolitični in zemljepisni regiji, ima dokaj ključno vlogo prav Uzbekistan, zaradi svoje osrednje lege. Najbolj poseljena srednjeazijska država je samozadostna glede energentov in električne energije in zato velja za najbolj samozadostno in neodvisno srednjeazijsko državo. Srednjeazijske države, ki nikoli niso slovele po svoji demokratičnosti, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava so mednarodno interesno razpete v trikotniku: varnost, energetika in človekove pravice, geopolitično pa razpete med tri velike igralce: Rusijo, Kitajsko in ZDA. Žal v mednarodni interesni konstelaciji omenjeni trikotnik: varnost, energetika in demokracija, oziroma človekove pravice običajno predstavlja tudi hierarhično interesno lestvico gledanja Zahoda na Srednjo Azijo. Zahodna vojna proti terorizmu po 11. septembru 2001 je odsevala tudi v Srednji Aziji in to na način, ki je srednjeazijskim režimom povečal ceno in tudi razširil prostor za politično laviranje med ZDA in Moskvo (geopolitično) in Kitajsko (gospodarsko). Prav Uzbekistan je morda najbolj izrazit primer takšnega modela. Za Kitajsko je Uzbekistan pomemben ekonomsko, za Rusijo je to del ruske identitete, ZDA pa predvsem vidijo sebe kot dejavnik, ki bi krepil srednjeazijsko in širšo regionalno stabilnost. Problem ZDA je v tem, da ne po vloženih sredstvih, in ne po obsegu ne morejo konkurirati kitajskemu mega projektu Svilna pot, da ne morejo nadomeščati zgodovinskih in kulturnih srednjeazijskih povezav z Moskvo, in da tudi ne morejo zelo pogojevati in izpostavljati svoje zunanjepolitične demokracijske agende. Slednjo lahko srednjeazijski vladarji zelo hitro razumejo kot pretirano poseganje v svoje dolgoletne nespremenjene režime in ZDA posledično odtegujejo predvsem varnostno - vojaško sodelovanje. ZDA so tako obsojene na nehvaležno vlogo monete v kupčkanjih srednjeazijskih samodržcev med Moskvo, Pekingom in Washingtonom.V Taškentu so že dosegli dogovor in za vršilca dolžnosti predsednika do 4. decembra, ko bodo volitve, imenovali dolgoletnega predsednika vlade Šavkata Mirzijojeva (59). Tesni sodelavec pokojnega Karimova, in predvidljivi predsedniški zmagovalec, ki je kot premier tudi sam uporabljal Karimove metode vladanja, pušča malo dvomov in nejasnosti. Morda bo še njegov največji bodoči test v tem, ali bo pustil, ali pa zaprl Natov urad za stike v Taškentu.

Marcel Koprol: Evropska vojska: nepotrebno obujanje neuresničljive ideje

Brez dvoma sta ponovnim razpravam o ustanovitvi samostojne evropske vojske pripomogla dva dejavnika: napovedani Brexit in zelo neposrečene izjave enega od ameriških predsedniških kandidatov o njegovih pogledih na vlogo zveze Nato in na reševanje kritičnih razmer na nekaterih svetovnih kriznih žariščih. Čeprav ni namen tega razmisleka podrobnejša analiza ameriške predvolilne predsedniške kampanje ter v njej izrečenih obljubah in političnih zavezah, ji je uvodoma vseeno potrebno nameniti nekaj misli. Predvsem moramo poudariti, da je vsega obžalovanja vredno dejstvo, da se je del svetovne skupnosti, namesto, da bi počakal do konca volitev ter takrat začel preverjati, ali bodo nespretne in povsem neprimerne izjave, izrečene v žaru na samem začetku ameriške predvolilne kampanje, resnično postale del ameriške zunanje politike, nanje začel posredno odzivati. Med njimi posebej izstopajo javni nastopi predsednika EK Junckerja in uradnih predstavnikov držav članic Višegrajske skupine (V4), ki so prej zvezo Nato in njeno najmočnejšo članico, ZDA, videli kot garanta za svojo in evropsko varnost, zdaj pa, kot da se jih je polastila panika, so se začeli javno zavzemati za ustanovitev evropske vojske.

Marcel Koprol: Dileme, ki ob reševanju begunske problematike zaznamujejo vprašanje solidarnosti med državami članicami EU

Migracijska politika je izredno občutljiv problem, ki je za evropske državljane, kot celoto in državljane posameznih držav članic, posamično, notranje politično izjemno pomemben in je nanj njihovo odzivanje, zaradi njegove specifičnosti in kompleksnosti, še veliko bolj nepredvidljivo. Brezplodnost iskanja sprejemljivih rešitev, s katerimi se ukvarjajo evropski birokrati, voditelji evropskih institucij ter voditelji nekaterih največjih držav članic EU, bi bila lahko celo tragikomična, če ne bi bila zaradi posledic njihovega vrtenja v začaranem krogu in vračanja na izhodiščno točko dvomljivih političnih rešitev, škodljiva in zelo nevarna.

Marcel Koprol: Reševanje projekta, imenovanega EU

Šele po britanski odločitvi, da zapustijo EU, se je integracija dokončno zavedla, da so brezskrbni časi že davno mimo. Zato trditev, da je EU v krizi, ni nič novega, saj se kriza vleče že nekaj let. Bi pa zato sočasna ugotovitev, da je EU izgubila status pomembnega mednarodnega akterja, ki sicer tudi ni nova, morala biti za EU zelo zaskrbljujoča. Zavedanje, da se bo začela EU po Brexitu krčiti, pa je novo in šokantno, saj ni bilo še nikdar doživeto. Do zdaj smo vedno govorili le o širitvi, o prošnjah evropskih držav, da jih EU sprejme v svoje članstvo, zdaj pa smo začeli govoriti o krčenju članstva, o tem, da prebivalstvo ene od velikih evropskih držav v sedanji usmeritvi delovanja naše integracije ne vidi nobene perspektive.

Vojko Kuzma: BREXIT

Po Brexitu se porajajo številna vprašanja, odgovori nanje pa so lahko bodisi protislovni, lahko da tudi hipotetični, ponekod pa tudi nejasni. Gospodarsko gledano je gotovo, da ne Združeno kraljestvo in ne preostala EU s tem ne bosta pridobili. Katastrofični scenariji glede gospodarstva Združenega kraljestva zaradi izstopa so pretirani in nerealni. Možne so različne modalitete trgovinskega dogovora z EU, tako imenovani švicarski, norveški, kanadski ali pa WTO model, z nekaterimi mešanimi prvinami. Problem je, če bomo v EU vztrajali, da je izstop otočanov predvsem politično, ne pa ekonomsko vprašanje. Prvo je sicer pomembno in več dimenzionalno, drugo pa bistveno in ključno. Britanski dostop do skupnega trga EU bi bil najboljša in najbolj zaželena rešitev v pogajanjih, ki sledijo. V poplavi stališč, pogledov in razmišljanj v EU po brexitu, so razmišljanja o federativni ureditvi EU v manjšini.

Marcel Koprol: Brexit državljanom EU odpira pogled v realnost

Britanski volivci , ki so 23. junija s potrditvijo izstopa predvsem izrazili svoj odločni NE pretirani uniformiranosti delovanja EU, nepotrebnemu nadzoru in prevladi odločitev institucij EU nad političnimi odločitvami v državah članicah EU ter vsiljevanju nekaterih vprašljivih zahtev velikih držav članic v času minulih kriz, so se prvi tudi formalno uprli takšni smeri delovanja EU. Ne smemo se slepiti, da podobno ne razmišljajo tudi drugi evropski državljani in zato je pripomb in kritik na račun delovanja EU tudi v preostalih državah članicah čedalje več. Toda, žal, slednje ne naletijo na dober odziv pri političnih elitah, pa čeprav največkrat sporočajo samo to, da je nekaj narobe in v nasprotju z navadami in interesi njihovega okolja, ki se je oblikovalo in jim služilo dolga stoletja.

Marcel Koprol: Gruzija v primežu političnega preigravanja velikih članic EU

Gruzijska pričakovanja, da bodo s strani držav članic EU še pred letošnjim poletjem deležni pospešenega obravnavanja vizumske liberalizacije za turistična in službena potovanja v države članice EU, so se izkazala kot neosnovana. Predvideno je bilo, da bodo notranji ministri držav članic EU o tem odločali na svojem rednem srečanju 10.6.2016, vendar je bila ta točka na zahtevo Francije, Nemčije, Italije in Belgije z dnevnega reda umaknjena, ker so njihovi ministri izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja števila gruzijskih prosilcev za azil ter zaradi varnostnih problemov, ki naj bi jih povzročale organizirane kriminalne skupine Gruzijcev, ki živijo v teh državah. Gruzijci so veliko pričakovali tudi od srečanja zunanjih ministrov EU (FAC ), ki je potekalo 20.6.2016, vendar so zunanji ministri "le ugotovili, da je Gruzija naredila napredek in da bo slednji kmalu upoštevan. Prihajajoče Predsedstvo EU naj se trudi aktivnosti nadaljevati v tej smeri." To pa je izjava, zelo podobna Tuskovi, o kateri pišemo v enem od naslednjih odstavkov.

Marcel Koprol: Dileme in razhajanja med članicami Višegrajske skupine

Ko so Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, kot del mednarodno prepoznavne srednje evropske Višegrajske skupine (tudi V4), leta 2004 vstopile v evropsko integracijo, je med njimi obstajalo veliko skupnih točk, ki so jih združevale in jim dajale dodatno energijo na skupni poti vrnitve med demokratične evropske države. Pot ni bila lahka, saj je bilo treba vložiti veliko naporov, da so posledice desetletij domače komunistično vladavino in ruske prevlade začele počasi izginjati iz njihove politične zavesti in družbenega okolja: zato prehod ni bil niti gladek, niti neboleč.

Marcel Koprol: Temne sence dogovora o reševanju begunske problematike in z njim povezane vizumske liberalizacije med EU in Turčijo

Nikakor ne gre zanikati dejstva, da si tudi prebivalci Turčije, podobno kot to velja za državljane Srbije, ali oddaljenega Paragvaja, zaslužijo status države, katere državljani bi lahko neovirano potovali v EU. Končno gre za državo, s katero ima EU zelo razvito finančno, gospodarsko in tudi človeško komponento sodelovanja. Tudi ne gre zanikati, da EU v turškem primeru ne bi imela dovolj izraženega posluha za izmenjavo študentov, znanstvenikov, kulturnikov ter podjetnikov, saj si s tem želi še bolj razširiti svoje kulturne, izobraževalne in gospodarske interese. Kje se torej zatika?

Vojko Kuzma: Jürgen Todenhöfer: "Znotraj IS – 10 dni v "Islamski državi""

TodenhoferNemški avtor, Jürgen Todenhöfer, sicer po izobrazbi sodnik, dolgoletni zaposleni strokovni sodelavec CDU v nemškem Bundestagu, novinar, medijski manager in urednik ter avtor številnih knjig o arabskem svetu, se je leta 2014 odločil za nenavadno in za poročevalsko novinarstvo redko potezo, saj ni prav veliko zahodnih novinarjev, ki bi jim bilo dano, da bi lahko obiskali IS in se od tam tudi vrnili.

 

 

 

  

 

Vojko Kuzma: George Friedman, KRIZNA ŽARIŠČA (Nastajajoče evropske krize)

Prvi mož in ustanovitelj ameriškega geopolitičnega think-tanka STRATFOR, George Friedman, svoj obsežen geopolitični izdajateljski opus v letu 2015 dopolnjuje z novo knjigo z naslovom "Krizna žarišča – nastajajoče evropske krize."

Vojko Kuzma: Some views, remarks and geopolitical thoughts about OBOR and “16+1” Initiative

It is interesting, that China Initiative for cooperation with CEE countries, named "16+1" Initiative even originated before OBOR.

"16+1”Initiative was introduced in April 2012, almost one year before China officially announced “Silk Road Economic Belt and 21 st Century Maritime Silk Road” (referred as One belt one Road - OBOR) in September and October 2013.

CEE countries represent an end and beginning, that is, an opening window of opportunity for China “go west” connections to Europe, and vice versa. It is beginning of OBOR from Europe to China. Thus “16+1 Initiative” is seen as important part of China vast project, connecting three continents and several sub regions. When completed, like the ancient Silk Road, it will connect three continents: Asia, Europe, and Africa.

Marcel Koprol: Daljnosežne posledice nizozemskega referenduma

Mineva mesec dni od ne zavezujočega referenduma , ki so ga 6. aprila letos Nizozemci, trenutno predsedujoči EU, izvedli v zvezi z uveljavitvijo sklenjenega Pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino . Izid referenduma, ki je veljaven, saj se je glasovanja udeležilo nekaj več kot 30% volivcev, pa je vnesel v že tako močno načeto enotnost EU dodaten nemir. Proti sporazumu se je izjasnilo več kot 63% volivcev, kar je dovolj močno sporočilo, ki nizozemski vladi in parlamentu zelo zmanjšuje manevrski prostor za njegovo ratifikacijo. Brez soglasne potrditve vseh 28 članic pa Pridružitveni sporazum, v sedanji obliki, ne more stopiti v veljavo. Če želijo v EU začeti z uveljavljanjem sporazuma, morajo zelo hitro poiskati "opt-out" način za nizozemsko izločitev iz procesa ratifikacije ter tako omogočiti, da sporazum nekako zaživi. Nizozemska vlada bi na ta način tudi pridobila čas, da poišče izhod iz nastalega, zanjo zelo neprijetnega zapleta.

Marcel Koprol: Bodo zadnje krize res omajale trdnost EU?

Po letu 2008, ko se je EU soočila s svojo prvo veliko notranjo krizo, ki jo je povzročilo razsipno in nenadzorovano trošenje proračunskih sredstev v nekaterih državah sredozemskega dela EU, se je leta 2015 EU ponovno znašla v primežu nove krize, ki utegne imeti hujše in bolj daljnosežne posledice, kot jih je imela evrska kriza. EU je v svoji pretekli zgodovini uspela pod nemškim vodstvom in z dokaj složnem sodelovanjem vseh držav članic probleme dovolj uspešno razrešiti (tudi ukrajinsko krizo in dogovor o delnih sankcijah proti Ruski federaciji), toda begunska kriza je zaradi porasta medsebojnega nezaupanja in konceptualnih razhajanj med državami članicami, ostro zarezala v evropski pravni red in deklarirane vrednote najbolj uspešne svetovne integracije.

You are here: Home PERSPECTIVES