www.cep.si

Perspectives

Logo perspectivesPerspectives represent an online platform, established by the Centre for European Perspectives and partners, for different authors and analysts to publish, present and disseminate their work. Perspectives publish different opinions, reviews, review papers, policy papers, practitioner papers, strategies and academic (scientific) papers.

The subject coverage of Perspectives covers the broad fields of international relations, foreign policy issues, diplomacy and international economy, but are not limited only to it.

The online platform enables authors to disseminate their work among the CEP network of think tanks and their research partner institutions. All authors and contributors are thus invited to submit their work at This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it., where all the received documents will be reviewed and commented before publishing by the editorial board:

dr. Gorazd Justinek
dr. Stanislav Raščan

Marcel Koprol: Brexit državljanom EU odpira pogled v realnost

Britanski volivci , ki so 23. junija s potrditvijo izstopa predvsem izrazili svoj odločni NE pretirani uniformiranosti delovanja EU, nepotrebnemu nadzoru in prevladi odločitev institucij EU nad političnimi odločitvami v državah članicah EU ter vsiljevanju nekaterih vprašljivih zahtev velikih držav članic v času minulih kriz, so se prvi tudi formalno uprli takšni smeri delovanja EU. Ne smemo se slepiti, da podobno ne razmišljajo tudi drugi evropski državljani in zato je pripomb in kritik na račun delovanja EU tudi v preostalih državah članicah čedalje več. Toda, žal, slednje ne naletijo na dober odziv pri političnih elitah, pa čeprav največkrat sporočajo samo to, da je nekaj narobe in v nasprotju z navadami in interesi njihovega okolja, ki se je oblikovalo in jim služilo dolga stoletja.

Marcel Koprol: Gruzija v primežu političnega preigravanja velikih članic EU

Gruzijska pričakovanja, da bodo s strani držav članic EU še pred letošnjim poletjem deležni pospešenega obravnavanja vizumske liberalizacije za turistična in službena potovanja v države članice EU, so se izkazala kot neosnovana. Predvideno je bilo, da bodo notranji ministri držav članic EU o tem odločali na svojem rednem srečanju 10.6.2016, vendar je bila ta točka na zahtevo Francije, Nemčije, Italije in Belgije z dnevnega reda umaknjena, ker so njihovi ministri izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja števila gruzijskih prosilcev za azil ter zaradi varnostnih problemov, ki naj bi jih povzročale organizirane kriminalne skupine Gruzijcev, ki živijo v teh državah. Gruzijci so veliko pričakovali tudi od srečanja zunanjih ministrov EU (FAC ), ki je potekalo 20.6.2016, vendar so zunanji ministri "le ugotovili, da je Gruzija naredila napredek in da bo slednji kmalu upoštevan. Prihajajoče Predsedstvo EU naj se trudi aktivnosti nadaljevati v tej smeri." To pa je izjava, zelo podobna Tuskovi, o kateri pišemo v enem od naslednjih odstavkov.

Marcel Koprol: Dileme in razhajanja med članicami Višegrajske skupine

Ko so Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, kot del mednarodno prepoznavne srednje evropske Višegrajske skupine (tudi V4), leta 2004 vstopile v evropsko integracijo, je med njimi obstajalo veliko skupnih točk, ki so jih združevale in jim dajale dodatno energijo na skupni poti vrnitve med demokratične evropske države. Pot ni bila lahka, saj je bilo treba vložiti veliko naporov, da so posledice desetletij domače komunistično vladavino in ruske prevlade začele počasi izginjati iz njihove politične zavesti in družbenega okolja: zato prehod ni bil niti gladek, niti neboleč.

Marcel Koprol: Temne sence dogovora o reševanju begunske problematike in z njim povezane vizumske liberalizacije med EU in Turčijo

Nikakor ne gre zanikati dejstva, da si tudi prebivalci Turčije, podobno kot to velja za državljane Srbije, ali oddaljenega Paragvaja, zaslužijo status države, katere državljani bi lahko neovirano potovali v EU. Končno gre za državo, s katero ima EU zelo razvito finančno, gospodarsko in tudi človeško komponento sodelovanja. Tudi ne gre zanikati, da EU v turškem primeru ne bi imela dovolj izraženega posluha za izmenjavo študentov, znanstvenikov, kulturnikov ter podjetnikov, saj si s tem želi še bolj razširiti svoje kulturne, izobraževalne in gospodarske interese. Kje se torej zatika?

Vojko Kuzma: Jürgen Todenhöfer: "Znotraj IS – 10 dni v "Islamski državi""

TodenhoferNemški avtor, Jürgen Todenhöfer, sicer po izobrazbi sodnik, dolgoletni zaposleni strokovni sodelavec CDU v nemškem Bundestagu, novinar, medijski manager in urednik ter avtor številnih knjig o arabskem svetu, se je leta 2014 odločil za nenavadno in za poročevalsko novinarstvo redko potezo, saj ni prav veliko zahodnih novinarjev, ki bi jim bilo dano, da bi lahko obiskali IS in se od tam tudi vrnili.

 

 

 

  

 

Vojko Kuzma: George Friedman, KRIZNA ŽARIŠČA (Nastajajoče evropske krize)

Prvi mož in ustanovitelj ameriškega geopolitičnega think-tanka STRATFOR, George Friedman, svoj obsežen geopolitični izdajateljski opus v letu 2015 dopolnjuje z novo knjigo z naslovom "Krizna žarišča – nastajajoče evropske krize."

Vojko Kuzma: Some views, remarks and geopolitical thoughts about OBOR and “16+1” Initiative

It is interesting, that China Initiative for cooperation with CEE countries, named "16+1" Initiative even originated before OBOR.

"16+1”Initiative was introduced in April 2012, almost one year before China officially announced “Silk Road Economic Belt and 21 st Century Maritime Silk Road” (referred as One belt one Road - OBOR) in September and October 2013.

CEE countries represent an end and beginning, that is, an opening window of opportunity for China “go west” connections to Europe, and vice versa. It is beginning of OBOR from Europe to China. Thus “16+1 Initiative” is seen as important part of China vast project, connecting three continents and several sub regions. When completed, like the ancient Silk Road, it will connect three continents: Asia, Europe, and Africa.

Marcel Koprol: Daljnosežne posledice nizozemskega referenduma

Mineva mesec dni od ne zavezujočega referenduma , ki so ga 6. aprila letos Nizozemci, trenutno predsedujoči EU, izvedli v zvezi z uveljavitvijo sklenjenega Pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino . Izid referenduma, ki je veljaven, saj se je glasovanja udeležilo nekaj več kot 30% volivcev, pa je vnesel v že tako močno načeto enotnost EU dodaten nemir. Proti sporazumu se je izjasnilo več kot 63% volivcev, kar je dovolj močno sporočilo, ki nizozemski vladi in parlamentu zelo zmanjšuje manevrski prostor za njegovo ratifikacijo. Brez soglasne potrditve vseh 28 članic pa Pridružitveni sporazum, v sedanji obliki, ne more stopiti v veljavo. Če želijo v EU začeti z uveljavljanjem sporazuma, morajo zelo hitro poiskati "opt-out" način za nizozemsko izločitev iz procesa ratifikacije ter tako omogočiti, da sporazum nekako zaživi. Nizozemska vlada bi na ta način tudi pridobila čas, da poišče izhod iz nastalega, zanjo zelo neprijetnega zapleta.

Marcel Koprol: Bodo zadnje krize res omajale trdnost EU?

Po letu 2008, ko se je EU soočila s svojo prvo veliko notranjo krizo, ki jo je povzročilo razsipno in nenadzorovano trošenje proračunskih sredstev v nekaterih državah sredozemskega dela EU, se je leta 2015 EU ponovno znašla v primežu nove krize, ki utegne imeti hujše in bolj daljnosežne posledice, kot jih je imela evrska kriza. EU je v svoji pretekli zgodovini uspela pod nemškim vodstvom in z dokaj složnem sodelovanjem vseh držav članic probleme dovolj uspešno razrešiti (tudi ukrajinsko krizo in dogovor o delnih sankcijah proti Ruski federaciji), toda begunska kriza je zaradi porasta medsebojnega nezaupanja in konceptualnih razhajanj med državami članicami, ostro zarezala v evropski pravni red in deklarirane vrednote najbolj uspešne svetovne integracije.

You are here: Home PERSPECTIVES