Mreža projekta Kompas učenja sedaj vključuje tudi udeležence iz Bosne in Hercegovine
Po uspešno izvedeni delavnici z učitelji in specialnimi pedagogi Iz Albanije in Kosova v letu 2019, in delavnico organizirano z udeleženci iz Severne Makedonije v septembru 2020, so bili učitelji in specialni pedagogi iz Bosne in Hercegovine četrta in zadnja skupina, ki se je pridružila mreži projekta Kompas učenja preko treninga izvedenega med 4. In 6. Novembrom 2020. Dogodek je bil izveden z uporabo digitalne platforme kot prilagoditev pandemiji COVID-19, ki morda predstavlja logistično in zdravstveno prilagoditev za mednarodne projekte vendar kreira vsakodnevni izziv za učitelje in izobraževalne sisteme širom sveta.
Tri dnevni trening se je začel z uvodnim nagovorom, ki ga je pripravil Jernej Grahor, CEP projektni vodja. Skupaj z gospo Anico Mikuš Kos, slovensko strokovnjinjo s področja pediatričnega zdravstva, psihiatrinjo in predsednico Slovenske filantropije ter gospodom Markom Strle, Direktorjem Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož so udeležence pozdravili v mreži Kompas učenja in jih vzpodbudili, da delijo svoje izkušnje in prispevajo k diskusijam programa. To je način za iskanje rešitev skupnih izzivov in deljenje dobrih praks, ki jih vsi učitelji, specialni pedagogi in ostali uslužbenci v izobraževalnem sistemu lahko vključujejo v svoje delo ter na ta način prispevajo k bolj vključujočemu, inkluzivnemu in navdihujočemu učnemu okolju za otroke v njihovih razredih.
DAN 1
Program prvega dne je vključeval prezentacijo, ki jo je pripravil Marko Strle na temo ´Inkluzivnost kot posebnost normalnosti´ in ´učenje na podlagi težav kot začetna točka učenja s sodelovanjem´. Kot je predstavil gospod Strle, inkluzivna šola prepoznava razlike kot dobrobit, ki lahko transformira šolsko okolje iz uniformnega v okolje pluralnih in raznolikih pristopov. Na ta način vzpodbujamo sprejemanje in prepoznavanje vseh učencev, njihovih zmogljivosti in slabosti. Nadaljeval je s prezentacijo dobrih praks za izgradnjo sodelovanja med učitelji (z različnimi predhodnimi izobrazbami, različnimi učnimi metodami in drugačnimi izhodišči) z namenom izgradnje celostnega učnega programa.
Gospa Anica Mikuš Kos je nadaljevala s temo ´Šolski neuspeh in njegov vpliv na otroke´, ki je obsegala širše okolje elementov (družine, prostega časa, skupnosti, zdravja, šole in drugi), ki vsi vplivajo na otroke. Enako velja za šolski neuspeh, ki ga ni mogoče predstaviti zgolj kot nižji akademski dosežek. Z namenom opolnomočenja otrok in doseganja njihovega polnega potenciala, je potrebno nameniti skrb spretnostim in slabostim posameznika, njihovemu širšemu okolju, njihovi motivaciji in ostalim enako pomembnim konstitutivnim elementom. Zadnji seminar tega dne je bil namenjen metodam aktivacije virov z namenom pomoči otrokom z učnimi težavami. Posebna pozornost je bila namenjena pomenu prostovoljstva kot pomembnega učnega procesa. Otroci, mladostniki In civilna družba predstavljajo pomembni človeški vir za vse organiacije in institucije. Delovna izkušnja je enakovredno nagrajujoča za prostovoljce, ki prejmejo znanje, delovne izkušnje in ostale vrednote preko njihove solidarnosti in sodelovanja.
DAN 2
Program drugega dne se je začel z diskusijo, ki jo je pripravila gospa Mikuš Kos na tematiko ´Posebne učne težave in njihove psihosocialne spremljevalke´ in temo ´Hiperaktivnost in motnje pozornosti´. Poseben povdarek je potrebno nameniti prepoznavanju težav, s katerimi se otroci morda soočajo in aktivno delovati v smeri kreiranja učnega procesa in okolja, ki je vključujoče, varno in inkluzivno. Vsak otrok je raznolik, njihov razvoj pa je odvisen od širšega okolja, ki ga so-ustvarjajo starši, družina, učitelji, šolsko okolje, vrstniki in mnogi drugi elementi. Ravno za to je izmenjava izkušenj, znanja in najboljših praks med udeleženci treninga dobrodošla z namenom preseganja izzivov v izobraževalnem procesu in težavami, s katerimi se soočajo učenci.
Trening se je nadaljeval s prezentacijo, ki jo je pripravil gospod Strle na temo ´Prilagoditve učenja v izobraževanju in delo z otroki s posebnimi potrebami´. Udeleženci so bili vključeni v dinamični učni process z metodami, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu. Nadaljne aktivnosti so obsegale diskusijo o vkljčevanju otrok z izzivalnim obnašanjem z namenom izgradnje varnega in vključujočega šolskega okolja.
Program drugega dne se je zaključil s prezentacijo gospe Tamare Velikonja na temo ´Poreklo in vloga konflikta v psihosocialnem razvoju otrok in mladostnikov´. Konflikt kot vsakodnevni pojav v življenju (ter šolskem okolju) je mogoče opazovati skozi raznolike ´leče´, če se podrobno posvetimo tematiki in vzrokom, ki povzročajo konflikt. Z uporabo takšnega pristopa je mogoče z večjo gotovostjo zagotoviti mirno rešitev sporov preko solidarnosti in skrbi drug za drugega.
DAN 3
COVID-19 pandemija je v svetu prisotna že leto dni in so ustvarja našo novo realnost, z vplivi na delovne procesem šolske sisteme in vsakodnevno življenje. Program zadnjega dne je tako namenil tudi pozornost našemu novemu okolju, v prvi vrsti s prezentacijo gospe Anice Mikuš Kos na temo ´Otroci in šola v času bolezni COVID-19´. Diskusija je vključevala raznolike aspekte te bolezni na otroke, od njihovega razumevanja situacije, izzivov v šoli, percepcije bolezni v domačem okolju, solidarnosti v skupnosti in ostalih pomembnih tematik. Gospod Strle je nadaljeval z diskusijo o praktični organizaciji šolanja na daljavo in raznolikih aspektih, ki jih je mogoče upoštevati pri tako zahtevni prilagoditvi izobraževalnega procesa. Učitelji so izmenjali dobre in slabe izkušnje, predstavili so izzive in skupaj iskali rešitve za izzive, s katerimi se soočajo učitelji in šole.
Program se je nadaljeval s prezentacijo, ki jo je pripravil Marko Strle na temo ´Individualiziranih učnih načrtov´. Slednji je vključeval primerjavo med splošnim in individualnim učnim programom, od raznolikih metod, ki jih je mogoče uporabiti, do kakšne mere je takšen sistem mogoče vključiti in s kakšnimi nameni/cilji. Personalizirani učni pristopi s posebno pozornostjo učnim procesom posameznih otrok je tudi koristno pri prepoznavanju in naslavljanju anksioznosti v izobraževanju. Gospod Strle je v svoji zadnji prezentaciji predstavil najboljše prakse, ki uporabljajo kreativne pristope v izobraževanju, ter gradijo na potencialu poetike, gledališča, pripovedovanja zgodb, ostalih umetniških form in aktivnosti, ki vključujejo otroke in opolnomočijo njihove talente. Gospa Tamara Velikonja je zaključila celoviti tri dnevni trening s teoretičnimi in praktičnimi nasveti o tem, kako je mogoče ustvarjati podporno šolsko okolje.
Udeležencem, ki so bili aktivno vključeni v tri dnevni program, so izmenjevali svoje izkušnje in najboljše prakse bi se v običajnih razmerah zahvalili s stiskom roke, v trenutnem formatu izvedbe pa so bili nagrajeni z digitalno podelitvijo certifikatov. Program treninga se je morda zaključil, ampak gre zgolj za začetek učnega procesa, ki stremi k deljenju izkušenj z novimi učitelji, specialnimi pedagogi, starši in ostalimi posamezniki, ki so aktivno vključeni v izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Vse vključene skupine kreirajo mrežo projekta Kompas učenja, ki se bodo trudile za ohranjanje stikov in nadaljevanje svojega pomembnega poslanstva.
Projekt je del programskih aktivnosti, ki jih financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje