Razprava CEP: NATO je in bo še naprej ključni steber zagotavljanje stabilnosti in varnosti v regiji in svetu
Ob 70 letnici zveze NATO in 15 let članstva Slovenije v njej, je Center za evropsko prihodnost (CEP) danes na gradu Jable gostil razpravo o vlogi severno-atlantskega zavezništva v 21. stoletju, predvsem v luči sprememb v varnostnem okolju ter o pomenu NATO za regijo. Sogovorniki so se dotaknili tudi prihodnosti NATO in Zahodnega Balkana in se strinjali, da je NATO še naprej ključen za zagotavljanje stabilnosti in varnosti tako v regiji kot v svetu.
Izvršna direktorica CEP Katja Geršak je uvodoma poudarila, da je zveza NATO edinstveno partnerstvo, ki traja že 70 let in ki uspešno zagotavlja stabilnost in varnost kljub različnim varnostnim grožnjam. Po njenem mnenju je tudi Slovenija bolj varna v zavezništvu kot zunaj njega. V Sloveniji se včasih porajajo tudi pomisleki glede članstva v zavezništvu, a slednji so verjetno posledica prav uspeha zveze NATO kot političnega in vojaškega zavezništva, saj javnost namreč varnost jemlje kot nekaj samoumevnega, je še menila Geršakova.
Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj je izpostavil, da javnost članstva v zvezi NATO ne povezuje z blagostanjem in varnostjo, zato bi bilo potrebno narediti več predvsem za dosego širše politične in družbene zavezanosti glede pomembnosti omenjenih tematik. Po njegovem mnenju alternative zvezi NATO niso verjetne. Dotaknil se je tudi zavez, ki jih ima Slovenija do zveze NATO in dejal, da je Slovenija tem ciljem še vedno zavezana. Dodal je, da je v pripravi bela knjiga o obrambi, ki bo ponudila jasen in realen načrt tako glede ciljev kot virov za njihovo uresničitev.
Zavezništvo povezuje skupna zgodovina in vrednote, njegove članice pa delujejo za preprečevanje konfliktov in ohranjaje miru, je v nagovoru poudarila v.d začasne odpravnice poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani Laura E. Anderson in dodala, da je zaveza članic, da bodo branile in varovale druga drugo, tisto, kar dela zavezništvo privlačno. Spomnila je tudi na širitev NATO na Zahodnem Balkanu ter dodala, da zavezništvo s tem, ko se širi, širi tudi svojo odgovornost in se prilagaja novim varnostnim izzivom, v zadnjem času predvsem izzivom kibernetske varnosti.
Da bo NATO še naprej igral pomembno vlogo tako v evropski varnosti kot globalno, je bila prepričana tudi Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede. Strinjala se je, da je ključ za uspeh v sodelovanju in ne v izključevanju in sicer tako v okviru zveze NATO kot z Rusijo in Kitajsko. NATO se vedno znova izkaže kot zadosten okvir za zagotavljanje varnosti, verjetno prav zato različne druge pobude o sodelovanju na tem področju niso uspešne. Poudarila je tudi, da se javnost premalo zaveda, da se je v NATO vključila Slovenija kot država, in ne le njene obrambe sile. Izpostavila je tudi pomen širjenja NATO na države Zahodnega Balkan, saj aktualni dogodki tako v BiH kot v Srbiji kažejo na krhkost razmer v regiji.
Ameriški gost Lawrence Chalmer, ki se kot svetovalec ukvarja z zvezo NATO in mednarodno varnostjo, je NATO orisal s tremi segmenti: sodelovalno varnostjo, skupno obrambo in kriznim upravljanjem. Njegov temelj ohranjanja varnosti ostaja skozi vseh sedem desetletij enak, med tem ko se mehanizmi in kontekst njegovega delovanja spreminja. Sam vidi Slovenijo kot ‘glas razsodnosti’ v zvezi NATO za Zahodni Balkan.
Današnja razprava je nadaljevanje niza razprav, ki jih je Center za evropsko prihodnost pripravljal že v preteklih letih v okviru svojih think-tank aktivnosti. V prihodnje namerava CEP omenjen aktivnosti še okrepiti in se uveljaviti kot eden izmed slovenskih ‘možganskih trustov’. Na pobudo CEP je nedavno izšla tudi prva izdaja Perspektiv, v katerih so ugledni slovenski strokovnjaki, akademiki in tisti, ki sooblikujejo politike, pripravili izhodišča za strateški razmislek o ključnih varnostnih, političnih in ekonomskih temah.
