Svetloba na koncu predora: Zahodni Balkan in Evropska unija II – okrogla miza
Center za evropsko prihodnost je danes v sodelovanju z mednarodno konferenco Strateški forum Bled in Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije organiziral svojo tradicionalno decembrsko okroglo mizo na temo Zahodnega Balkana. Okrogle mize se je udeležilo več kot 50 udeležencev iz vrst Ministrstva za zunanje zadeve RS, tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji, akademikov ter dolgoletnih partnerjev CEP in BSF.
Razpravi so za temelje služili zaključki panela o Zahodnem Balkanu, ki je potekal na Strateškem forumu Bled 2017, kjer se je pokazalo jasno sporočilo – proces širitve Evropske unije je še vedno vzvod za preobrazbo za države na Zahodnem Balkanu, govorci pa so se septembra letos strinjali, da je prihodnost regije znotraj Evropske unije. Vrednote, ki si jih regija in Evropska unija delita, predstavljajo močno gonilno silo za obe strani. Vendar ne privlačnost ne podpora ne smeta biti samoumevni, procesu pa mora biti jasno določen končni cilj.
Razpravo je moderiral g. Peter Grk, nacionalni koordinator za Zahodni Balkan, MZZ Slovenije, ki je poudaril, da je trenutno stanje odlična priložnost za napredovanje integracij Zahodnega Balkana v EU ter izpostavil pomembnost, da se izkoristi trenutni pozitivni zagon. Uvodne besede je udeležencem podal dr. Gorazd Justinek, izvršni direktor CEP, ki je na kratko predstavil CEP aktivnosti, ki jih je v 2017 bilo več kot 60 ter se zahvalil vsem partnerjev, ki so pri teh sodelovali čez leto. Uvodni nagovor pa je podal g. Iztok Mirošič, državni sekretar, MZZ Slovenije, ki meni, da je vključitev zahodno-balkanskih držav v EU neposredno povezana z blaginjo in stabilnostjo celotne evropske regije ter, da Slovenija aktivno podpira vključitev, vendar meni, da imata obe strani še dolgo pot pred seboj. Predvsem meni, da se mora celotna regija usmeriti v boljše delovanje pravne države ter ekonomsko blaginjo, manj pa se ukvarjati z duhovi preteklosti, ki onemogočajo napredek. Za zaključek je poudaril, da “Na koncu predora vedno obstaja svetloba le, če se vsi premikamo v isti smeri”. Razprave so se kot govorci udeležili nj. eksc. Pëllumb Qazimi, veleposlanik Albanije, nj. eksc. Nexhmi Rexhepi, veleposlanik Kosova, nj. eksc. prof. dr. Vujica Lazović, veleposlanik Črne Gore ter nje. eksc. Zorana Vlatković, veleposlanica Srbije.
Glavne točke debate so se usmerile v novonastalo pozitivno atmosfero, kjer po nagovoru predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja Srbija in Črna Gora lahko pričakujeta vstop v EU do leta 2025, kar je dalo pozitiven zagon ter nova pričakovanja vsem državam Zahodnega Balkana. Sogovorniki na okrogli mizi so se strinjali, da je EU še vedno gonilna sila za spremembe v državah Zahodnega Balkana, prav tako ostaja podpora vstopu v EU še vedno nad 50%, države pa ne vidijo alternativnih možnosti za napredek. Udeleženci so povedali, da se zavedajo, da ima EU notranje težave kot so Brexit, finančna kriza, begunska kriza in druge, kar je prioritete EU usmerilo stran od evropskih integracij držav Zahodnega Balkana, vendar pa je za uspešen proces integracije potrebno videti svetel konec procesu, saj se države naveličajo čakanja, ki mu ni konca. Poudarjen je bil tudi pomen regionalnih integracij, regionalnega povezovanja ter regionalnih pobud, ki lahko pozitivno prispevajo k procesu integracij.
Svoj vidik na tematiko sta po koncu razprave podala tudi nj. eksc. Bart Twaalfhoven, veleposlanik Nizozemske, ter nj. eksc. Paolo Trichilo, veleposlanik Italije, ki sta se osredotočila na pomembnost vstopa držav Zahodnega Balkana v EU za stabilnost celotne Evrope, vendar tudi nujnost doseganja zastavljenih kriterijev EU s strani držav v pogajanjih.