Washington, 2. oktobra – V Washingtonu poteka drugo zasedanje upravnega odbora Evropske izmenjave aktivnosti digitalne diplomacije v ZDA. Gre za projekt, namenjen regiji Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope pri zoperstavljanju dezinformacijam, ki ga izvaja Center za evropsko perspektivo (CEP) s pomočjo slovenskega zunanjega ministrstva in State Departmenta.

Ob robu zasedanja, ki poteka od 30. septembra do 4. oktobra, sta slovenski veleposlanik v ZDA Stanislav Vidovič in direktorica CEP Katja Geršak v torek v prostorih veleposlaništva v Washingtonu pripravila sprejem za člane upravnega odbora.

Upravni odbor se bo v Washingtonu sestal tudi z različnimi think-tanki in akademskimi institucijami, tehnološkimi podjetji in državnimi organi z namenom ustvarjanja produktivnih partnerstev.

State Department, CEP in MZZ so skozi projekt Evropska izmenjava aktivnosti digitalne diplomacije uspeli vzpostaviti mrežo vladnih komunikatorjev iz držav Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope, ki skozi različna usposabljanja krepijo strateško komuniciranje za učinkovito delovanje v informacijskem prostoru.

V zadnjih dveh letih se je usposabljanj udeležilo več kot 240 ljudi iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Srbije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine. Projekt je pritegnil tudi zanimanje komunikatorjev iz Estonije, Latvije, Litve, Češke, Slovaške, Slovenije, Bolgarije in Romunije.

V zadnjem času je iskanje učinkovitega protistrupa za dezinformacije postalo osrednje prizadevanje odločevalcev, novinarjev in akademikov po celem svetu. Januarja lani je Evropska komisija ustanovila skupino strokovnjakov na visoki ravni (HLEG) z namenom svetovanja o političnih pobudah za preprečevanje lažnih novic in dezinformacij, ki se širijo po spletu.

Dezinformacije je HLEG opredelil kot “vse oblike napačnih, netočnih ali zavajajočih informacij, ki so oblikovane, predstavljene ali širjene z namenom škoditi javnosti ali za dobiček.” Slovar slovenskega knjižnega jezika definira pojem dezinformacije kot napačne informacije, zlasti namerne.

Na informacijsko vojno slabo pripravljene institucije in organe odločanja so ob številnih priložnostih presenetili državni in nedržavni akterji, ki lažne informacije vsakodnevno širijo preko tradicionalnih in družbenih medijev. Še večja težava se pojavlja v tranzicijskih državah Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope, kjer dezinformacije zavirajo družbeno-politični napredek držav v smeri demokracije in krepijo protievropska in protiameriška čustva.

Vir: STA

Visit Us On FacebookVisit Us On TwitterVisit Us On LinkedinVisit Us On Youtube