Regionalna okrogla miza o mirovnih operacijah Združenih narodov (9. junij 2026)
Včeraj, 9. junija, je na Gradu Jable potekala „Prva okrogla miza držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Balkana o mirovnih operacijah Združenih narodov“ (v nadaljevanju: Regionalna okrogla miza o mirovnih operacijah Združenih narodov). Dogodek je mednarodno srečanje, osredotočeno na prihodnost sodelovanja držav v mirovnih operacijah Združenih narodov, ki sta ga organizirata Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Center za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah (POTC) v sodelovanju s koordinacijskim mehanizmom LCM.
S tem dogodkom je bila Slovenija začetnica regionalnega procesa katerega namen je spodbuditi regionalno sodelovanje v mirovnih operacijah, razvijati vlogo centrov za usposabljanje ter krepiti sodelovanje z OZN in partnerskimi institucijami. Dogodek je združil predstavnike regionalnih držav, mednarodnih organizacij in izobraževalnih institucij z namenom krepitve regionalnega sodelovanja, izboljšanja operativne pripravljenosti ter razvoja zmogljivosti in usposabljanj, vključno z razvijajočo se vlogo centrov za usposabljanje za mirovne operacije.
Mirovne operacije so ključno orodje za preprečevanje konfliktov, zaščito civilistov in stabilizacijo po krizah
Kot prvo srečanje v regiji po ministrskem srečanju držav članic OZN o ohranjanju miru v Berlinu leta 2025 in ob nedavnih spremembah v misijah, kot je mirovna misija ZN na jugu Libanona (UNIFIL), je bil dogodek priložnost za razmislek o prihodnjih usmeritvah in pridobljenih izkušnjah. Mirovne operacije ostajajo ključno orodje za preprečevanje konfliktov, zaščito civilistov in stabilizacijo po krizah, vendar zahtevajo stalno prilagajanje. Vključujejo vojaške, policijske in civilne enote, ki nadzorujejo premirja, varujejo civiliste ter pomagajo pri obnovi institucij in pravne države. Zmanjšujejo nasilje, preprečujejo širitev konfliktov in ustvarjajo pogoje za dolgoročni mir in razvoj.
Za uspešno in učinkovito izvajanje mirovnih operacij morajo države zagotoviti zadostna kadrovska, materialna in finančna sredstva, kar je vedno prisotna težava pri načrtovanju in izvajanju teh operacij. Kljub trenutni osredotočenosti številnih evropskih držav na vojno v Ukrajini in na zaveze v okviru Nata ter aktivnemu sodelovanju Slovenije v misijah in operacijah SVOP EU, ohranjanje pripravljenosti in sodelovanje v mirovnih operacijah Združenih narodov ostajata pomembna dimenzija mednarodnega varnostnega sodelovanja in multilateralnega kriznega upravljanja.
Države iz regije, vključno s Slovenijo, se redno soočajo z razmisleki, v katerih misijah OZN sodelovati, na kakšen način, s katerimi enotami ter kaj in koliko prispevati. V času mandata v Varnostnem svetu OZN (2024–2025) je Slovenija dejavno prispevala k razpravam o prihodnosti mirovnih operacij. Na podlagi tega sodelovanja Ministrstvo za obrambo RS v sodelovanju s POTC organiziralo okroglo mizo v razširjenem „regionalnem-plus“ formatu, ki je vključevala države iz regije, pomembne partnerje ter relevantna telesa OZN.
Regionalno sodelovanje in ključna vloga centrov za usposabljanje
Kot je poudaril mag. Aljoša Selan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo RS, bodo bodoči mirovniki potrebovali kompetence, ki presegajo tradicionalne vojaške veščine. Delovati bodo morali v kompleksnih informacijskih okoljih, razumeti sodobne tehnologije, podpirati zaščito civilnega prebivalstva, sodelovati z lokalnim prebivalstvom ter prispevati k celostnim pristopom, ki vključujejo vojaške, policijske in civilne akterje.
Centri za usposabljanje, kot je slovenski POTC, ki so ga soustanovili Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za notranje zadeve in deluje v okviru Centra za evropsko prihodnost, imajo zato še posebej pomembno vlogo pri zagotavljanju, da kadri ostanejo pripravljeni na prihodnje operativne zahteve. Krepitev usposabljanja, izobraževanja in profesionalnih mrež je glavni odgovor na ohranjanje pripravljenosti, strokovnosti in vpliva v obdobju, ko so tradicionalne operativne priložnosti vse redkejše.
Nadalje je slovenski predstavnik Selan poudaril, da Slovenija regionalnega sodelovanja ne vidi kot možnosti, temveč kot nujnost. Razvijati bi se moralo v treh glavnih smereh: prva so tesnejše povezave med centri za usposabljanje za mirovne operacije, druga so skupne aktivnosti usposabljanja, vaje in izmenjave osebja, tretja pa bolj usklajen regionalni pristop znotraj sistema Združenih narodov.
Vodja POTC Samo Selimović je dodal, da pri povezovanju centrov govorijo o zelo konkretnih oblikah sodelovanja med državami, kot so izmenjave inštruktorjev za usposabljanja, odpiranje usposabljanj za pripadnike drugih držav in pa sodelovanju centrov pri ohranjanju in prenosu veščin, znanja in izkušenj iz kompleksnih misij, kot je npr. UNIFIL.
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da regionalno sodelovanje pomeni predvsem spodbujanje izmenjave informacij in pridobljenih izkušenj (npr. iz misij MINUSMA in UNIFIL), ob sočasnem oblikovanju partnerstev na področju usposabljanja za mirovne operacije, krepitve zmogljivosti ter skupnih napotitev. Poudarili so, da morajo biti mirovne operacije Združenih narodov prilagodljive, kar zahteva prehod na fleksibilne modele, ki temeljijo na interoperabilnosti in pripravljenosti. Izpostavili so tudi pomen realističnih mandatov, saj so preširoki ali nefinancirani mandati, tako imenovani »mandati božičnih drevesc«, težavni. Ob tem so sklenili, da je vlaganje v usposabljanje ena stroškovno najbolj učinkovitih oblik podpore mirovnim operacijam ZN, saj je ohranjanje pripravljenosti danes bistveno cenejše od vzpostavljanja zmogljivosti jutri.
