Povzetek okrogle mize »Slovenija v svetu prelomnic: prehranska varnost in strateška odpornost«

Na razpravi v Mariboru smo govorili o tem, kako vojne, podnebne spremembe in odvisnost od uvoza vplivajo na našo prehransko varnost.

Slovenija je še vedno daleč od samooskrbe. Pri žitih in semenih imamo največje primanjkljaje, predelovalna industrija pa je pogosto v tuji lasti, kar zmanjšuje našo odpornost v krizah. Ob tem ostaja kar 200.000 hektarjev kmetijskih zemljišč neobdelanih, kmetijsko prebivalstvo pa se hitro stara – povprečen kmet ima 63 let.

Govorci so opozorili, da moramo bolj odločno zaščititi obstoječa kmetijska zemljišča, ponovno aktivirati zapuščene površine ter okrepiti predelovalno industrijo, ki mora ostati vsaj deloma v domači lasti, če želimo večjo strateško varnost. Javne institucije bi morale veliko več hrane kupovati neposredno od slovenskih kmetov, lokalne zadruge in povezovanje kmetij pa so ključni za stabilne dobavne verige. Posebno pozornost je treba nameniti tudi ohranjanju kmetijskega znanja in spodbujanju mladih prevzemnikov.

Govorce je povezoval isti zaključek: solidarnost – doma in med državami – bo ključna, če želimo ostati odporni v svetu, kjer cene hrane in energentov naraščajo hitreje kot kadar koli prej.

Na razpravi so sodelovali:

🔸 Tanja Fajon, podpredsednica vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve RS

🔸 Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo RS

🔸 Saša Arsenovič, župan Maribora

🔸 Aleš Gregorc, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM

Moderiral je Slavko Bobovnik.

Glavna sporočila razprave

  • Slovenija je prehransko ranljiva in močno odvisna od globalnih dobavnih verig.

Čeprav je le redko katera država povsem samooskrbna, bi to moral biti strateški cilj države. Govorci so opozorili, da Slovenija dosega nizko samooskrbo pri ključnih kategorijah – zlasti pri žitih in semenih – kar ob geopolitičnih pretresih, vojnah in prekinitvah transportnih poti pomeni realno varnostno tveganje.

  • Odpornost je več kot samooskrba – vključuje energijo, vodo, predelavo in znanje

Prehranska varnost po besedah govorcev obsega dostop do energije, vode, namakalnih sistemov ter sposobnost doma pridelati in predelati ustrezno količino kakovostnih pridelkov, kar pa Slovenija zaradi razdrobljene predelovalne industrije in pomanjkanja mladih kmetov trenutno ne dosega.

  • Javni sektor mora postati motor podpore domači pridelavi in predelavi.

Javni razpisi bi morali vključiti merila, ki omogočajo, da šole, bolnišnice in druge institucije kupujejo hrano od slovenskih kmetov, saj se brez tega lokalne verige ne bodo okrepile, sektor pa ostaja ranljiv.

  • Kmetijska zemljišča, znanje in lokalna organizacija so strateški viri, ki jih izgubljamo.

Govorci so opozorili, da se pomembne kmetijske površine pozidavajo ali ostajajo neobdelane, hkrati pa upada kmečko prebivalstvo in se izgublja tradicionalno znanje, zato bo treba aktivirati zapuščene površine, krepiti zadružništvo in razvijati lokalne modele prodaje, da se ohrani dolgoročna prehranska stabilnost.

  • Solidarnost – doma in med državami – ostaja temelj stabilnosti v kriznih časih.

Vojne vedno povzročijo rast cen hrane in energentov, kar smo videli v Ukrajini in drugod, zato je po besedah govorcev nujno okrepiti solidarnostne mehanizme, saj se pomoč, ki jo dajemo drugim, dolgoročno vrača tudi nam.

 

Okroglo mizo sta organizirala Center za evropsko prihodnost in Zveza slovenskih častnikov 18. 11. novembra v Mariboru.