Kako naj se Slovenija znajde v novem varnostnem okolju, kjer mir ni več samoumeven, izzivi pa postajajo vse bolj kompleksni?
To vprašanje je bilo v središču razprave na okrogli mizi, ki je potekala v Parku vojaške zgodovine v Pivki 17. oktobra.
Govorci so poudarili, da se je evropsko varnostno okolje močno spremenilo – vojna v Ukrajini, naraščajoče geopolitične napetosti ter hibridne grožnje, kot so kibernetski napadi, dezinformacije in pritiski na kritično infrastrukturo, zahtevajo novo razumevanje varnosti. Slovenija se ne more izolirati od teh dogajanj; članstvo v EU in Natu ter sodelovanje z zavezniki zato predstavljajo ključni okvir za zagotavljanje stabilnosti in miru.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da varnost danes presega klasično razumevanje vojske in orožja. Pomeni tudi močne in zaupanja vredne institucije, energetsko in digitalno varnost, odpornost družbe ter zavedanje državljanov o skupni odgovornosti za obrambo. Slovenija ima na tem področju dobro izhodišče – od izkušenj s civilno zaščito do tradicije solidarnosti in organiziranosti – vendar bo za dolgoročno odpornost potrebno ohranjati enotnost, vlagati v lastne zmogljivosti ter graditi kulturo varnosti in zaupanja
Govorci
🔸 mag. Borut Sajovic, minister za obrambo Republike Slovenije
🔸 Vojko Volk, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije
🔸 prof. dr. Iztok Prezelj, predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra na FDV UL in predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije
Moderirala je Katja Geršak iz Centra za evropsko prihodnost.
Glavna sporočila razprave
- Varnostno okolje se slabša in postaja vse bolj kompleksno.
Vojna v Ukrajini, napetosti med velesilami in vse pogostejše hibridne grožnje kažejo, da se svetovni red, zgrajen po drugi svetovni vojni, maje. Slovenija mora delovati v tej realnosti, v kateri mir ni več samoumeven in kjer se stabilnost ohranja z aktivnim sodelovanjem.
- Majhne države morajo delovati strateško in proaktivno.
Slovenija se ne more zanašati na svojo geografsko lego ali nevtralnost, temveč mora svoj vpliv graditi znotraj zavezništev EU in Nata. Članstvo v teh organizacijah zagotavlja varnost, a hkrati zahteva odgovornost in prispevek k skupnim ciljem.
- Odpornost pomeni več kot le vojaško moč.
Sodobna varnost vključuje zanesljive institucije, energetsko neodvisnost, kibernetsko zaščito, boj proti dezinformacijam ter učinkovito civilno zaščito. Slovenija je po zaupanju v civilno zaščito med vodilnimi v EU, kar dokazuje, da ima močne temelje za gradnjo družbene odpornosti.
- Enotnost in zavedanje sta ključni orodji nacionalne varnosti.
Razprava je opozorila na nevarnost populizma in notranjih delitev, ki lahko oslabijo pripravljenost države. Le s politično in družbeno enotnostjo lahko Slovenija ohranja stabilnost in verodostojnost znotraj zavezništev.
- Mir je vrednota, ki zahteva nenehno vlaganje.
Mir ni samoumeven – tako kot zdravje ga začnemo ceniti šele, ko ga izgubimo. Ohraniti ga pomeni vlagati v obrambo, znanje, partnerstva in v zavedanje, da varnost ni odgovornost drugih, temveč vseh nas.