Kaj pomeni varnost v času naraščajočih globalnih pritiskov in hitrih tehnoloških sprememb, ko gospodarstvo ostaja ključni steber stabilnosti?

Kako lahko Slovenija krepi odpornost ob kibernetskih grožnjah, političnih napetostih, energetski odvisnosti in hitro spreminjajoči se industriji?

Kaj je potrebno, da se sodelovanje med državo, gospodarstvom, raziskovalci in lokalnimi skupnostmi razvije v učinkovit sistem skupne varnosti?

Vabimo vas na okroglo mizo o tem, kako lahko Slovenija razvije gospodarstvo, ki poleg konkurenčnosti krepi tudi nacionalno odpornost. Dotaknili se bomo vloge inovacij, strateških industrij in lokalnih okolij pri soustvarjanju varnosti ter pomena sodelovanja med institucijami, podjetji in skupnostmi. Razprava bo ponudila vpogled v vlogo gospodarstva pri krepitvi stabilnosti, raziskovalnega okolja kot vira novih rešitev ter lokalnih skupnosti kot prvega odzivnega stebra v krizah.

📅 Torek, 2. december 2025

🕒 09.00

📍 Katapult, Gabrsko 12, Trbovlje

Teme razprave bodo med drugim:

• Kako lahko Slovenija poveže nacionalne strateške cilje z odpornostjo lokalnih okolij in skupnosti?
• Na katerih področjih lahko sodelovanje med gospodarstvom, državo in družbo okrepi varnost ter obrambno pripravljenost države?
• Kako lahko nove socialne strukture in oblike skupnostnega delovanja prispevajo k večji družbeni odpornosti in zaupanju?
• Kako lahko Slovenija v okviru Evropske unije in drugih zavezništev ohranja ravnotežje med sodelovanjem in strateško samostojnostjo?

Okroglo mizo organizirata Center za evropsko prihodnost in podjetje Dewesoft.

V razpravi bodo sodelovali:

• Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport RS
• Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo RS
• Jure Knez, soustanovitelj in predsednik Dewesoft

Moderatorka: Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte pri Dewesoft

Okrogla miza bo potekala v slovenskem jeziku.

Po končani razpravi sledi pogostitev in prijetno druženje.

Vstop je prost do zapolnitve mest. Lepo prosimo za potrditev udeležbe preko povezave.

Povzetek okrogle mize »Slovenija v svetu prelomnic: prehranska varnost in strateška odpornost«

Na razpravi v Mariboru smo govorili o tem, kako vojne, podnebne spremembe in odvisnost od uvoza vplivajo na našo prehransko varnost.

Slovenija je še vedno daleč od samooskrbe. Pri žitih in semenih imamo največje primanjkljaje, predelovalna industrija pa je pogosto v tuji lasti, kar zmanjšuje našo odpornost v krizah. Ob tem ostaja kar 200.000 hektarjev kmetijskih zemljišč neobdelanih, kmetijsko prebivalstvo pa se hitro stara – povprečen kmet ima 63 let.

Govorci so opozorili, da moramo bolj odločno zaščititi obstoječa kmetijska zemljišča, ponovno aktivirati zapuščene površine ter okrepiti predelovalno industrijo, ki mora ostati vsaj deloma v domači lasti, če želimo večjo strateško varnost. Javne institucije bi morale veliko več hrane kupovati neposredno od slovenskih kmetov, lokalne zadruge in povezovanje kmetij pa so ključni za stabilne dobavne verige. Posebno pozornost je treba nameniti tudi ohranjanju kmetijskega znanja in spodbujanju mladih prevzemnikov.

Govorce je povezoval isti zaključek: solidarnost – doma in med državami – bo ključna, če želimo ostati odporni v svetu, kjer cene hrane in energentov naraščajo hitreje kot kadar koli prej.

Na razpravi so sodelovali:

🔸 Tanja Fajon, podpredsednica vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve RS

🔸 Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo RS

🔸 Saša Arsenovič, župan Maribora

🔸 Aleš Gregorc, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM

Moderiral je Slavko Bobovnik.

Posnetek razprave ⬇️

Glavna sporočila razprave

Slovenija je prehransko ranljiva in močno odvisna od globalnih dobavnih verig.

Čeprav je le redko katera država povsem samooskrbna, bi to moral biti strateški cilj države. Govorci so opozorili, da Slovenija dosega nizko samooskrbo pri ključnih kategorijah – zlasti pri žitih in semenih – kar ob geopolitičnih pretresih, vojnah in prekinitvah transportnih poti pomeni realno varnostno tveganje.

Odpornost je več kot samooskrba – vključuje energijo, vodo, predelavo in znanje

Prehranska varnost po besedah govorcev obsega dostop do energije, vode, namakalnih sistemov ter sposobnost doma pridelati in predelati ustrezno količino kakovostnih pridelkov, kar pa Slovenija zaradi razdrobljene predelovalne industrije in pomanjkanja mladih kmetov trenutno ne dosega.

Javni sektor mora postati motor podpore domači pridelavi in predelavi.

Javni razpisi bi morali vključiti merila, ki omogočajo, da šole, bolnišnice in druge institucije kupujejo hrano od slovenskih kmetov, saj se brez tega lokalne verige ne bodo okrepile, sektor pa ostaja ranljiv.

Kmetijska zemljišča, znanje in lokalna organizacija so strateški viri, ki jih izgubljamo.

Govorci so opozorili, da se pomembne kmetijske površine pozidavajo ali ostajajo neobdelane, hkrati pa upada kmečko prebivalstvo in se izgublja tradicionalno znanje, zato bo treba aktivirati zapuščene površine, krepiti zadružništvo in razvijati lokalne modele prodaje, da se ohrani dolgoročna prehranska stabilnost.

Solidarnost – doma in med državami – ostaja temelj stabilnosti v kriznih časih.

Vojne vedno povzročijo rast cen hrane in energentov, kar smo videli v Ukrajini in drugod, zato je po besedah govorcev nujno okrepiti solidarnostne mehanizme, saj se pomoč, ki jo dajemo drugim, dolgoročno vrača tudi nam.

Okroglo mizo sta organizirala Center za evropsko prihodnost in Zveza slovenskih častnikov 18. 11. novembra v Mariboru.

Kako naj se Slovenija znajde v novem varnostnem okolju, kjer mir ni več samoumeven, izzivi pa postajajo vse bolj kompleksni?

To vprašanje je bilo v središču razprave na okrogli mizi, ki je potekala v Parku vojaške zgodovine v Pivki  17. oktobra.

Govorci so poudarili, da se je evropsko varnostno okolje močno spremenilo – vojna v Ukrajini, naraščajoče geopolitične napetosti ter hibridne grožnje, kot so kibernetski napadi, dezinformacije in pritiski na kritično infrastrukturo, zahtevajo novo razumevanje varnosti. Slovenija se ne more izolirati od teh dogajanj; članstvo v EU in Natu ter sodelovanje z zavezniki zato predstavljajo ključni okvir za zagotavljanje stabilnosti in miru.

V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da varnost danes presega klasično razumevanje vojske in orožja. Pomeni tudi močne in zaupanja vredne institucije, energetsko in digitalno varnost, odpornost družbe ter zavedanje državljanov o skupni odgovornosti za obrambo. Slovenija ima na tem področju dobro izhodišče – od izkušenj s civilno zaščito do tradicije solidarnosti in organiziranosti – vendar bo za dolgoročno odpornost potrebno ohranjati enotnost, vlagati v lastne zmogljivosti ter graditi kulturo varnosti in zaupanja

Govorci

🔸 mag. Borut Sajovic, minister za obrambo Republike Slovenije
🔸 Vojko Volk, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije
🔸 prof. dr. Iztok Prezelj, predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra na FDV UL in predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije

Moderirala je Katja Geršak iz Centra za evropsko prihodnost.

Posnetek razprave ⬇️

Glavna sporočila razprave

Varnostno okolje se slabša in postaja vse bolj kompleksno.

Vojna v Ukrajini, napetosti med velesilami in vse pogostejše hibridne grožnje kažejo, da se svetovni red, zgrajen po drugi svetovni vojni, maje. Slovenija mora delovati v tej realnosti, v kateri mir ni več samoumeven in kjer se stabilnost ohranja z aktivnim sodelovanjem.

Majhne države morajo delovati strateško in proaktivno.

Slovenija se ne more zanašati na svojo geografsko lego ali nevtralnost, temveč mora svoj vpliv graditi znotraj zavezništev EU in Nata. Članstvo v teh organizacijah zagotavlja varnost, a hkrati zahteva odgovornost in prispevek k skupnim ciljem.

Odpornost pomeni več kot le vojaško moč.

Sodobna varnost vključuje zanesljive institucije, energetsko neodvisnost, kibernetsko zaščito, boj proti dezinformacijam ter učinkovito civilno zaščito. Slovenija je po zaupanju v civilno zaščito med vodilnimi v EU, kar dokazuje, da ima močne temelje za gradnjo družbene odpornosti.

Enotnost in zavedanje sta ključni orodji nacionalne varnosti.

Razprava je opozorila na nevarnost populizma in notranjih delitev, ki lahko oslabijo pripravljenost države. Le s politično in družbeno enotnostjo lahko Slovenija ohranja stabilnost in verodostojnost znotraj zavezništev.

Mir je vrednota, ki zahteva nenehno vlaganje.

Mir ni samoumeven – tako kot zdravje ga začnemo ceniti šele, ko ga izgubimo. Ohraniti ga pomeni vlagati v obrambo, znanje, partnerstva in v zavedanje, da varnost ni odgovornost drugih, temveč vseh nas.